Srce akvarija

Akvarij kot celota je popoln ekosistem, ki živi v precej omejenem prostoru – v stekleni akvarijski posodi. Lahko ga občudujemo, saj na izredno malem prostoru povzema življenje, kot ga poznamo na precej večji Zemlji, in ko se tega zavemo, je opazovanje življenja v njem čudovita, dih jemajoča izkušnja. Veliko opazovalcev in tudi akvaristov pa se ne zaveda, da življenje v akvariju pomeni tudi nenehno spreminjanje biološkega ravnotežja in boj za ohranjanje le-tega. Govorimo o spremembah kemičnih parametrov vode – o vsakodnevni težavi, s katero se sooča vsak akvarij – in akvarist. Na srečo pa tudi tu ni vse prepuščeno naključju – pri ohranjanju stabilnih in sprejemljivih parametrov akvarijske vode nam namreč pomaga srce akvarija – akvarijski filter. Zdrav akvarij je čist akvarij in da ostane čist, je potrebno akvarijsko vodo filtrirati; s tem iz nje odstranimo nečistoče, jo ohranjamo čisto, akvarijski ekosistem pa ostaja stabilen. Za boljše razumevanje filtracije vode moramo vedeti kakšne vrste filtracijo v akvariju potrebujemo.

Po funkciji poznamo tri različne vrste filtracije:

Biološka filtracija

Deluje po sistemu kjer koristne bakterije razgrajujejo amonijak in nitrate v spojine, ki so za akvarij manj škodljive. Vendar pa te bakterije za svoje delovanje porabljajo kisik, zato mora biti voda vedno bogata s kisikom. Potrebujejo pa tudi podlago na katero se oprimejo, se na njej razmnožujejo in opravljajo svoje delo – najbolj primerna je zelo porozna podlaga, saj imajo tako na voljo kar se da veliko površino – na primer filtrirna goba in drugi bolj sofisticirani materiali, čeprav naselijo tudi korenine, kamenje, pesek ... Vsi akvariji bi morali imeti neke vrste biološko filtracijo, saj brez nje vrednosti nitratov hitro narastejo do te mere, da zelo škodujejo ali celo uničijo življenje v akvariju. V manjših akvarijih v katerih prebiva malo ribic bo samo biološka filtracija morda dovolj za vzdrževanje ravnovesja. Tak preprost filtrirni sistem – biofilter – je običajno sestavljen iz spojenih cevastih ‘košaric’, skozi katere teče akvarijska voda, napolnjene pa so s filtrirno gobo, keramičnimi cevkami, ali drugim poroznim materialom, ki ga naseljujejo koristne bakterije. To je sicer le ena metoda akvarijske filtracije, ki pa jo običajno povežemo še z naslednjimi ...

Kemična filtracija

Je proces, pri katerem akvarijsko vodo očistimo s pomočjo različnih kemičnih spojin, ki vežejo, odstranijo ali nevtralizirajo škodljive snovi raztopljene v vodi, in jih s tem naredijo neškodljive za akvarijske prebivalce. Najbolj pogosta in znana vrsta kemične filtracije je uporaba aktivnega oglja in zelo razširjena v akvaristiki – uporabimo pa ga ali za prav poseben namen (na primer odstranjevanje ostankov zdravil) ali kadar je uporaba nujna zaradi stanja parametrov akvarijske vode. Tudi to lahko skupaj z že omenjeno biološko filtracijo kombiniramo še s tretjo vrsto ...

Mehanska filtracija.

Pogosto jo omenjamo tudi kot ‘pravo’ vrsto filtracije akvarijske vode. Gre za filtrirno napravo, ki iz vode s pomočjo ‘precejanja’ skozi filtrirni material odstranjuje trdne delce nečistoč. In čeprav vlada (zmotno) mišljenje, da je ta vrsta filtracije povsem zadostna, v resnici ni, saj iz vode ne odstrani škodljivega amonijaka, nitratov in nitritov. Njen namen je le iz vode odstraniti prosto plavajoče trdne delce, predno le ti razpadejo v že omenjene škodljive snovi. Mehanski filter moramo tudi redno čistiti ali filtrirni material zamenjati, da se ne zamaši in s tem preneha opravljati svojo funkcijo. Mehanski filter običajno poleg čiščenja vode le-to z ustvarjanjem vodnega toka tudi ‘prezračuje’.

Kot vidimo, ima vsaka vrsta filtracije svoje prednosti, ne opravi pa čiščenja vode v celoti – nobene ne moremo uporabiti kot samostojnega in edinega načina čiščenja akvarijske vode. Filter mora biti zgrajen tako, da omogoča filtracijo po vsej prej opisanih metodah – le tako bo akvarij lahko ostal zdrav.
In nenazadnje - za učinkovito delovanje akvarijskega filtra je pomemben tudi pretok vode – ta bi naj bil tak, da skozi filter vsako uro steče vsaj štiri krat toliko litrov vode, kot je prostornina akvarija.

Obstaja veliko različnih tipov akvarijskih filtrov in z napredkom tehnologije jih na trg prihaja še več – tako različnih znamk, kot tudi dodatkov za filtre. Tako poznamo raznorazne notranje, zunanje, talne filtre, vodo skoznje lahko poganja vodna črpalka ali zrak. V fishboxu pa na osnovi dolgoletnih izkušenj prisegamo na rahlo drugačno rešitev – predlagamo elegantno izvedeno, celostno rešitev za filtracijo akvarijske vode – vgrajeni notranji sump filter.

Kaj so sump filtri?

Običajno jih najdemo ob večjih akvarijih, takih, ki potrebujejo stalno filtracijo in natančno ravnovesje parametrov vode. Sump je, na kratko, posoda za vodo, v katero namestimo filtracijsko opremo. S tem, ko filter ‘preselimo’ iz akvarija, v njem pridobimo veliko dragocenega prostora in tudi lepši pogled na podvodni svet, saj ne vidimo tehnične opreme, ki bi sicer bila nameščena v akvariju. V sump filter lahko namestimo precej več opreme, celo pustimo lahko nekaj dodatnega prostora ‘za vsak slučaj’, in imamo na razpolago precej več opcij za filtracijo in uravnavanje vodnih parametrov, ob tem pa ne izgubljamo prostora v akvariju. Sump filter je praktično edina izbira tudi pri večjih akvarijih, za katere je filtrirna oprema preprosto prevelika, da bi jo lahko namestili v sam akvarij. Druga velika prednost pa je, da s takim filtrom precej povečamo količino vode, ki kroži v akvarijskem sistemu. To delno pripomore k večji kemični stabilnosti, zaradi česar imamo, ko začnejo iti stvari narobe, več časa za ustrezno ukrepanje. Zaradi veliko večje količine vode koncentracije škodljivih snovi ne narastejo tako hitro, kot bi v manjšem akvariju ali akvariju z manjšim filtrirnim sistemom.
Nadgradnja – notranji sump filtri

Ena od večjih slabosti sump filtrov pa je njihova velikost in dejstvo, da jih moramo namestiti zunaj akvarija – kar nam sicer prihrani prostor v akvariju, ne pa tudi v prostoru, kjer je akvarij nameščen. To in pa zvok, ki ga sump filter povzroča, nas morda odvrne od uporabe takega filtra. Vendar ni nujno, da je tako ...

V fishboxu smo se odločili, da se v povezavi in s sodelovanjem s priznanim steklarskim podjetjem z dolgoletno tradicijo izdelave akvarijev lotimo tudi izdelave akvarijev. To nam omogoča, da v oblikovanje akvarijev vključimo naše dolgoletne izkušnje s področja akvaristike in jih združimo z izkušnjami v steklarstvu. Tako lahko trgu ponudimo ne samo premišljene in odlične ampak tudi povsem individualne rešitve za vsako akvaristično željo in potrebo. Zato smo se, ker vemo, da so sump filtri med najboljšimi in najbolj učinkovitimi sistemi filtracije, odločili, da jih vgradimo tudi v naše akvarije. Kako torej to gre?

Najprej v akvarij (lahko ob sestavljanju novega akvarija ali v že sestavljen akvarij) vgradimo poseben predel sestavljen iz med sabo povezanih komor. Predelne stene so lahko iz stekla ali drugega primernega materiala. Običajno so te komore tri – ena za mehansko filtracijo, ena za biološko filtracijo, tretja pa služi povratnemu toku vode iz filtra v akvarij. To je optimalna rešitev, ki bo ustrezala večini akvarijev, po željah pa lahko dodamo še dodatne komore za še več stopenj filtracije. Vsaka komora torej opravlja eno od prej omenjenih funkcij filtracije. Najprej iz vode s pomočjo sintetične vate in pene odstranimo najprej večje in nato še manjše trdne delce nečistoč. Te filtrirne materiale tudi zlahka očistimo ali po potrebi zamenjamo. Voda nato steče v komoro za biološko čiščenje. To napolnimo z visoko poroznim filtrirnim materialom – na voljo jih imamo kar nekaj: porozna keramika različnih oblik, tim. ‘bio balls’ – bio kroglice iz umetne mase ... Priporočamo uporabo keramičnega materiala, saj je bolj porozen in zato bolj učinkovit – koristne bakterije imajo na voljo več površine za naselitev in opravljanje svojega dela. So pa taki materiali tudi lažji za čiščenje – ko je čas za to – saj jih načeloma lahko le nekajkrat splaknemo z vodo, medtem, ko umetne bio kroglice zahtevajo bolj natančno in zamudno čiščenje, s katerim pa odstranimo tudi bakterije in zmanjšamo ali uničimo biološko čistilno moč filtrirnega materiala. Filtrirne materiala lahko v sump filter namestimo s pomočjo steklenih držal nameščenih na stene filtra ali z namestitvijo košar iz umetne mase. Voda nato priteče do tretje, povratne komore. Sem namestimo vse drugo opremo, ki jo potrebujemo za vzdrževanje ustreznih parametrov vode – tudi grelce. Komore so med sabo povezane na način, ki dodatno prezrači vodo – tako se v akvarij vrne že obogatena s kisikom. 

Kot vidite, je notranji sump filter učinkovit način filtriranja in tudi zanimiva alternativa običajno uporabljeni, na trgu široko dostopni opremi. Na ta način bo filtriranje akvarijske vode v večjih akvarijih lažje, sam akvarij pa bo v prostor lahko postavljen na očem precej bolj prijazen način, saj nam pogleda nanj ne bo kvaril pogled na vso tehnično opremo. Vgrajeni sump filter namreč zlahka skrijemo za akvarijsko dekoracijo ali rastline. A če imate pomisleke, da tudi ta filter zavzame preveč prostora – imamo še eno možnost – uporabo Hamburger Matten-filtra – Hamburškega filtra iz pene.

Hamburški filter iz pene /Hamburger Mattenfilter/

Ta metoda filtracije naj bi izvirala iz 60-ih let prejšnjega stoletja, prvič pa bi se naj pojavila v okolici Hamburga, od tod izvira tudi ime. In vse od takrat se je zasnova filtra kaj malo spremenila – le filtrirni mediji so postali sodobnejši in trajnejši. Standardno se v filtru uporablja poliuretanska pena, pred uporabo pa jo je potrebno pripraviti na poseben način, ki mu pravijo retikulacija. Tako v peni nastane ‘labirint’ drobnih komor in s tem ogromna površina, ki jo lahko naselijo koristne bakterije. Po filtracijski površini zato ta pena daleč prednjači pred vsemi drugimi filtrirnimi materiali, z njo zgrajen filter pa je zelo učinkovit biološki filter, saj lahko na relativno majhnem volumnu koristnim bakterijam zagotovi ogromne površine za naselitev. Filter se praktično spremeni v ‘bio-reaktor’, ki predeluje odpadno vodo – škodljive snovi spremeni v neškodljive ali pa v snovi, ki jih za rast porabijo rastline in jih s tem odstranijo iz vode, delno pa jih odstranimo tudi z rednimi menjavami vode. Za vzpostavitev delovanja filtra in naselitev bakterij bo potrebno nekaj časa in paziti moramo, da jih ne uničimo že predno se dovolj namnožijo.

Kot vidite, to ni samo zelo učinkovit in izredno preprost način filtracije ampak tudi dobra alternativa vsakemu na trgu dostopnemu bio-filtru. In prednosti je še kar nekaj – zavzame manj prostora, sploh če ga namestimo v kot akvarija, za delovanje pa ne potrebuje tehnološko zapletene opreme, zato je poceni za izdelavo in vzdrževanje. Odlična rešitev za vse, ki od akvarijske opreme pričakujejo več.

Menimo, da so vgrajeni sump filtri odlična rešitev za akvarije, v katerih je pomembno natančno vzdrževanje parametrov vode, ob tem pa ne kazijo pogleda na podvodni svet. Če vas tako zgrajen akvarij zanima, nas kontaktirajte na info@fishbox.si in z veseljem bomo uresničili vaše želje – in sanje :)