Anolis carolinensis - zeleni anoli
Anolis carolinensis je vrsta kuščarja, ki prihaja iz jugovzhodnih delov ZDA in je bil naseljen tudi na razne otoke Tihega ocena in Karibov. Je majhen do srednje velik kuščar z vitkim telesom. Glava je dolga in koničasta. Prsti imajo lepljive blazinice, katere jim pomagajo pri plezanju. Samčki so večji od samic in imajo na vratu roznati greben, kateri je pri samicah zelo redko prisoten. Zrastejo med 12 in 20 cm, kjer več kot polovico dolžine vzame rep, tako je samo telo dolgo nekje 7-8cm. Samci so zelo teritorialni. Ko opazi na svojem teritoriju drugega samca, mu s telesono govorico pove naj se umakne. V primeru, da le to ne zadostuje, se samca lahko tudi spopadeta z griženjem in praskanjem. Samice med seboj niso agresivne. Samec ima povprečno 1m3 ozemlje, katerega naseluje tudi 2-3 samice.
Je dnevno aktiven kuščar skozi celo leto. Najbolj aktivni pa so spomladi in jeseni. Pozimi, pa je aktivnost odvisna od temperatur.
Izvor
Izvira iz Severne Amerike, kjer ga najdemo predvsem v subtropskih jugovzhodnih deloh celine. Največje populacije tako najdemo v severni in južni Karolini, Georgii, na Floridi, ter na obalah Mehiškega zaliva v Alabami, Missisipiju, Teksasu in Louisiani.
Vrsta pa je bil anaseljena tudi v različnih krajih Pacifika in Karibov. Tako ga danes najdemo tudi na Havajih, Ogasawara otokih, Severni Marinski otoki, Bahamah, Angvili in tudi na Kanarskih otokih.
Leta 2005 so bili priznani in uvrščeni na seznam invazivnih tujerodnih vrst na japonskih otokih Ogasiwawa, ter povzročili propad populacije žuželk.
Zanimivosti
Čeprav kot vrsta niso ogroženi, se zeleni anoli vse bolj spopada konkurenco vnešenih vrst anolijev, kot je rjavi anoli (A. sagrei), znani tudi kot Bahamski anoli. To tekmovanje se je izkazalo kot zanimiv za študijo evolucije, saj ponazarja proces prilagajanja vrst.
Na Floridi pa so se pojavilo hibriranje med vrstama A. carolinensis in A. porcatus, keteri velja za invazivno vrsto. Če prav se vrsti med seboj zelo redko križata. Kar lahko vpliva tudi na ohranitev izvirne vrste anolija.
Optimalni parametri
Temperatura: 28°C - 32°C toplejši predel, do 26°C v hladnejšem delu terarija, čez noč lahko temperatura pade do 18°C
Zračna vlažnost: 60% - 80%
Potrebna je UVB svetilka z nad 10% UVB spektra.
Najmanjša priporočena velikost terarija (d x š x v): 40 x 40 x 60 cm
Priporočeno število organizmov te vrste v terariju: 1 samec in več samic
Velikost: do 20 cm, vključno z repom
Življenjska doba: 7 - 10 let
*Optimalni parametri opisujejo idealne pogoje za življenje organizmov, mnogokrat, če ni posebej navedeno drugače, pa se bodo prav dobro počutili tudi, če jim zagotovite bivalne pogoje blizu teh parametrov.
Ureditev terarija
Terarij zanje bo mora biti vsaj 40 x 40 x 60 cm. V večjem se bodo lahko še več gibali. Uredimo ga v stilu subtropskega tipa. Tako v terarij damo mešanico šote, lubja in mahu. Najboljše, da pod le to damo tudi drenažo, katera bo skrbela za odvečno količino vode. Za dekoracijo dodamo veje in žive rastline.
Temperature v terariju naj bodo 28°C - 32°C v toplejšem predelu, do 27°C v hladnejšem delu, čez noč pa lahko temperatura pade do 18-20°C . Terarij ogrevamo s pomočjo grelnih žarnic ali keramičnih IR grelnikov; zaradi dnevno/nočnega cikla bo za gretje bolj primerna, ki oddaja svetlobo, sicer bomo potrebovali še to. Čez noč (12 ur) svetila in gretje izklopimo. Priporočena je uporaba termostata za nadzor temperature, obvezno pa v toplejši in hladnejši del terarija namestimo po en termometer in temperaturo redno nadzorujemo. V terarij (na notranjo stran stekla!) oz nad terarij, če imamo mrežasti pokrov, namestimo tudi UVB svetilko z okoli 10% UVB spektra. To je nujno potrebno za pravilno absorpcijo kalcija in zdrave kosti. Tudi ta naj bo vklopljena po ciklu 12 ur. Vlaga v terariju naj bo med 50-80%. Terarij vsak dan tudi šrkopino s tem vzdržujemo vlago,anoliji pa kaplice na listih tudi pijejo.
V terariju mora biti tudi plitka posodica vedno sveže vode.
Prehrana
Prehrana anolija je sestavljena predvsem iz majhnih žuželk, kot so črički, kobilice, muhe, metulji, molji in ščurki. Kot tudi razni hrošči, manjše vrste pajkov. Občasno pa se prehranjujejo tudi z raznimi mekužci zrni in semeni.
